ŠpriCar!
Facebook
top_floater_image
Samo eden je pravi!
down_arrow

ŠpriCar.si

Brizganec (ljudsko tudi špricar, špricer ali gemišt) – v nadaljevanju špricar, je mešanica vina (praviloma belega, tudi rose) in gazirane (mineralne) vode. Je osvežilna alkoholna pijača, ki je, kot pravijo nekateri viri, postala popularna v času in na območju nekdanje Avstro-ogrske monarhije, ki je obsegala Avstrijo, Madžarsko, Severno Italijo (Veneto, Trst), Slovenijo, Hrvaško, BiH, Vojvodino, Češko, Slovaško in dele Ukrajine in Poljske (Galicija). Prav v teh krajih se tudi danes špricar najbolj poznan in konzumiran. Ime izhaja verjetno tudi iz obdobja, ko se je veliko uporabljala soda (imenovana tudi sifon; voda z ogljikovim dioksidom pod pritiskom napolnjena v steklenice). Ta je ob pritisku na ročico brizgala iz steklenice (nemško spritzen). Na Primorskem in v Dalmaciji se podobni pijači (le, da je narejena iz vina in navadne vode) reče »bevanda«.

V Avstriji, domovini špricarja, kot se pohvalijo, se za to pijačo uporablja izraz »spritzer« ali »gespritzter«, izraz na katerega sicer pogosteje naletimo v južni Nemčiji, v deželi, kjer špricarju rečejo tudi »wein-schorle«. Zanimiv je zapis, da je v tistih časih veljal špricar za pijačo preprostih ljudi, ki si šampanjca, s katerim so se razvajali plemiči, niso mogli privoščiti. Na Madžarskem se špricarji imenujejo »fröccs«, a imajo naši vzhodni sosedje prav tako kar bogat repertoar izrazov za različne vrste špricarjev (glede na razmerje vina in mineralne vode). Špricarji so v modi tudi v severni Italiji pod imenom Spritz, kjer mešajo belo vino (ponavadi Pinot Grigio/sivi pinot) ali prosseco z mineralnimi/gaziranimi vodami ter grenkimi likerji kot sta Aperol ali Campari. Predvsem severna Hrvaška špricar naroča kot »gemišt«, a najbolj srditi zagovorniki izročila in tradicije, tudi v Sloveniji, gredo celo korak dlje. Za gemišt gre, ko vino mešamo z gazirano mineralno vodo, špricar pa, ko vino mešamo z gazirano vodo (npr. sodavica). Kar se nas tiče, nam je vseeno, so vse opcije sprejemljive. Samo, da je s pravim Haložanom, kaj ne?

 

 

zemljevid

Haložan – najboljša polovica za ŠpriCar! že od leta 1962

Prisoten je v večini pravih gostiln, da o njegovi navzočnosti v »kavnih barčkih« niti ne govorimo. Pravijo, da je najboljši kot »špricar«, »špricer« oziroma »brizganec«, čeprav v zadnjih letih navdušuje tudi tiste, ki bi radi popili kaj dobrega, ne preveč dragega, a svežega in okusnega. Haložan je sodobno, lahkotno in pitno vino.

Začetki haložana segajo v šestdeseta leta, natančneje leto 1962, ko ga je »izumil« tedanji direktor Ptujske kleti Jani Gönc. Njegova temeljna zamisel je bila ponuditi slovenskim pivcem nekaj, kar bi se lepo in neagresivno mešalo z mineralno vodo. Vedeti moramo, da takrat buteljčnih vin pri nas skorajda ni bilo; pila so se namizna »odprta« vina, ki so bila v veliki večini osnova za brizganec. V novo vino je želel vmešati skorajda vse sorte, ki rastejo v Halozah, kjer so vinogradi za vina Ptujske kleti – oba rizlinga (laški in renski), beli pinot, chardonnay, šipon, sauvignon in minimalni dodatki raznih muškatov. Uspeh je bil popoln in poleg Janževca je Haložan postal vsakdanje vino v množici slovenskih domov in bližnjih lokalov. Da ne bi kdo mislil, da se je ob poplavi visokokakovostnih vin z drugih slovenskih vinorodnih območij poraba Haložana kaj zmanjšala. Prodaja raste, lansko leto, ga je celo zmanjkalo pred novo polnitvijo.

V novih časih je izkušena ekipa enologov in kletarjev z novim pristopom kakovost Haložana dvignila na zavidljivo raven, saj se občasno na slepih pokušnjah tudi med buteljčnimi vini odlično izkaže. Pravijo, da vinu niso dali nove vsebine, saj je sortni sestav takšen, kot ga je bil zastavljen pred petimi desetletji.

»Haložan mora biti svež, saden, mora izražati primarne arome, imeti čist pookus in mora biti piten.«

Haložan pa se ne glede na obdobja in tehnologije drži nekaterih stalnic:

  • zgoraj opisani sortni nabor,
  • alkoholna stopnja je med 9,5 in 12,5 odstotki,
  • je polsuho vino, ki ima od 9 do 12 g nepovretega sladkorja.

Na zdravje!

Viri:
Revija Dolce vita
http://www.wikiwand.com/sh/%C5%A0pricer
https://sl.wikipedia.org/wiki/Brizganec
http://www.wisegeek.com/what-is-a-spritzer.htm
http://www.wikiwand.com/sh/%C5%A0pricer
https://en.wikipedia.org/wiki/Spritzer

 

 

 

halozan-veliki-car

Vrste špricarjev


Mali Špricar ali ŠpriCar

(avst. gespritzter/spritzer, nem. Schorle, hrv. gemišt, madž. Fröccs)
Razmerje vino:mineralna voda je 1:1

mali-spricar

Veliki Špricar ali VelikiCar

(madž. Nagyfröccs)
Razmerje vino:mineralna voda je 2:1

veliki-spricar

Diplomatski ali športni špricar

(madž. Hosszúlépés, rom. şpriţ de vară)
Razmerje vino:mineralna voda je 1:2

sportni-spricar

Selektorski špricar

Razmerje vino:mineralna voda je 3:0,5

selektorski-spricar

Žametni okus špricarja

Pripravite se na nov okus špricarja, ki ga boste lahko premierno poskusili na prvi
Špricarijadi, 5. aprila 2016, na Štuku v Mariboru.

zametovka

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več...

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close